Osnovni podatki
Lokacija
Kamnik
Vrsta znamenitosti
planina, arhitekturna dediščina
Vstopnina
ne
Nadmorska višina
1600 m
Trajanje izleta
2.5 h
Zahtevnost

Izhodišče:
Najlažje se na Veliko planino povzpnemo iz doline Kamniške Bistrice (iz Kamnika sledimo oznakam za Gornji Grad oz. Kamniško Bistrico), od koder se na planino dvignemo s pomočjo nihalke - cene in vozni red preverite tukaj. Seveda gremo lahko na planino tudi peš: najdaljša varianta se začne povsem v dolini (v vasi Stahovica), precej krajša pa je tista iz Rakovih ravni na vzhodni strani planine.

Opis:
Od zgornje postaje nihalke (gondole) si lahko sprehod proti pastirskemu naselju skrajšamo še za dobre pol ure in se proti najvišjem vrhu Velike planine (Gradišče, 1667 m) povzpnemo s sedežnico. Če smo bolj športno razpoloženi, pa enostavno sledimo lesenim smerokazom za Veliko planino, ki nas bodo brez orientacijskih težav najprej pripeljali do gostišča Zeleni rob ter po široki poti naprej proti pastirskemu naselju.

Gručasto razporejene ovalne lesene bajte so dejansko 'kot iz pravljice' in so zaščitni znak celotne planote. Odlične pogoje za pašo so spoznali že v srednjem veku in tu postavili prve stanove, kjer so pastirji preživeli poletje. Večino prvotnih precej enostavnih hišic (vključno s kapelo Marije Snežne) so med 2. svetovno vojno požgali nemški okupatorji, po vojni pa so jih obnovili ter nekoliko 'modernizirali', a vseeno ohranili čudovite arhitekturne poteze originalnih stanov.

Že pred vojno je dal Veliki planini svoj pečat znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je naredil načrt za kapelo Marije Snežne, po vojni pa je njeno obnovo in postavitev turističnega naselja v bližini Zelenega roba vodil Plečnikov učenec Vlasto Kopač. V času pašne sezone si lahko v pastirskem naselju ogledate Preskarjev muzej, ki predstavlja skromno in majhno bajto brez dimnika ter oken, kakršne so bile na planini pred vojno.

Najživahneje je na planini v pašni sezoni, ko so tu krave in pastirji, ki vam bodo ponudili sir ali kislo mleko. Seveda pa vse skupaj privablja precej obiskovalcev in ob poletnih vikendih se od zgornje postaje nihalke proti kapeli vije prava procesija turistov oz. pohodnikov. Treba je priznati: nikjer v naših hribih nisem še videl toliko ljudi na kupu. Veliko lepše bo, če planino obiščete med tednom oz. izven glavne sezone. Nekoliko manj ljudi je na Mali planini (ca. 20 minut od pastirskega naselja na Veliki planini), kjer se lahko okrepčate v kar treh planinskih kočah. Če pa bi radi povsem ušli ostalim pohodnikom, naredite krog mimo Gojške planine in se mimo Stovniških bajt vrnite na Veliko planino (za cel krog boste porabili ca. 4 ure, glej tudi gps podatke). Vse poti so lepo označene.

Posebej magično je na planini pozimi. Tu deluje manjše smučišče, lahko se sankate in sprehajate po zasneženih pobočjih ali pa za Božič v soju bakel pridete k polnočnici v kapeli Marije Snežne.

Podatki:
Čas: ca. 2.5 h (od zgornje postaje nihalke do pastirskega naselja oz. kapele in nazaj)
Dolžina: ca. 6 km
Višinska razlika: ca. 350 m
Tip poti: lahka označena pot

Galerija