Bohinjsko jezero je največje stalno naravno jezero v Sloveniji (Cerkniško jezero ga prekaša po velikosti, kadar je polno). Je ledeniško-tektonskega nastanka in meri približno 4 km v dolžino ter dober kilometer v širino. Na zahodnem koncu vanj priteka mrzla voda iz slapa Savica, na vzhodnem robu (pod mostom ob cerkvici Sv. Janeza Krstnika) pa odteka reka Jezernica, ki kmalu preide v Savo Bohinjko.
Leži na koncu slepe doline, ki jo iz treh strani zapirajo strma gozdnata pobočja, na vzhodu pa ga “stražita” skalnati gmoti Studorja in Rudnice. Jezero se poleti segreje in z junijem začne privabljati vse več kopalcev, katere ponavadi prežene šele septembrsko vreme. Najpopularnejše kopalne lokacije so na zahodnem (Ukanc) ter predvsem na vzhodnem koncu jezera (v bližini Stare Fužine ter Ribčevega Laza). Ob južnem robu jezera poteka cesta, na severni strani, kjer je le peš pot, pa so zalivčki precej bolj osamljeni in romantični.
Narava je ne glede na letni čas čudovita. Jezero obdajajo obširni gozdovi, v katerih se skrivajo enkratni slapovi in soteske, nad njimi pa se bomo mimo tradicionalnih planin povzpeli do fantastičnih razgledišč ter v skalnat objem naših najvišjih vrhov. Nekatere poti so dokaj popularne, a brez pretiranega naprezanja lahko zaidemo v kotičke, kjer nas bodo spremljale le ptice, gamsi in čist zrak.
Sprehajalci, pohodniki, gorniki, plezalci, kolesarji, jadralni padalci, ribiči, jahalci, ljubitelji vodnih športov, jamarji, smučarji, turni smučarji in tekači na smučeh - Bohinj vas ne bo razočaral!
Namig: Bohinj je preko železniškega tunela povezan z dolino Soče, ki je prav tako raj za “športne odvisneže”.
Trajanje izleta, ki je navedeno v 'osnovnih podatkih' je simbolično. V Bohinju boste zagotovo ostali dlje...