Piran je bil vedno pomemben “igralec” tega področja. Ribolov, pridelava sadja in zelenjave v rodovitnem zaledju, trgovina in predvsem solinarstvo je bilo ključnega pomena pri razvoju mesta. Vpliv Benetk je bil vseskozi močen, dobrih 500 let pa je bil Piran tudi del Beneške republike, kar je danes vidno predvsem v njegovi arhitekturi. Ob pogledu na rdečo beneško hišo na robu Tartinijevega trga boste za hip pomislili, da ste dejansko v Benetkah, leve (simbol Beneške republike) pa boste opazili na pročeljih številnih piranskih hiš.
Središče Pirana je prostoren trg, posvečen najslavnejšemu Pirančanu, violinistu Giusseppeju Tartiniju. To je zbirališče domačinov in turistov ter “urbano” igrišče za mladino. Na sredini stoji spomenik velemojstru violine, okoli trga pa so razporejene številne pomembne stavbe. Precej manjši in zelo simpatičen je Trg 1. maja, ki je skrit med Tartinijevim trgom in punto. Na trgu je velik vodnjak, ki so ga zgradili po hudi suši konec 18. stoletja. Pravzaprav je vodnjak dvignjena ploščad, okrašena z zanimivimi kipi, na sredini pa sta dva manjša vodnjaka. V vodnjak se je nekdaj oz. se deloma še vedno zliva deževnica iz streh okoliških hiš. Na njem je plesala Milena v kultnem mladinskem filmu “Poletje v školjki”, danes pa je na vodnjaku terasa simpatične lokalne taverne.
Nad Piranom bedi cerkev Sv. Jurija, ki je zaščitnik mesta. Med vzponom do cerkve se vsekakor ustavite v čednem Minoritskem samostanu, za ptičji razgled na mesto pa se povzpnite na zvonik sv. Jurija ali pa seveda na mestno obzidje na vrhu griča.
Piran je najlepši v toplejši polovici leta. Na srečo pa je ta “polovica” leta na obali nekoliko daljša in (če nas burja ne zmoti) lahko na toplem sončku uživamo vse od marca do oktobra. Poleti je tu polno kopalcev, posebej je Piran priljubljen med potapljači, saj so v okolici najlepše slovenske podvodne lokacije. Ko zapiha burja in se vsi poskrijemo, pa na punto pridejo surferji...