Grad Snežnik

Kako do tja:
Avtocesto “Ljubljana - Koper” zapustimo na izvozu Unec. Peljemo se skozi Rakek in Cerknico ter po glavni cesti naprej do vasi Bloška Polica. Tu zavijemo desno, nadaljujemo skozi Stari Trg pri Ložu do vasi Pudob. Tu nas smerokaz za grad Snežnik usmeri desno in kmalu smo pri gradu (iz Ljubljane ca. 65 km oz. 1 ura vožnje).

Opis:
Grad stoji na pomembni strateški točki na robu Loške doline. Sprva je bila na njegovem mestu postojanka, ki je nudila zatočišče potnikom in trgovcem, ki so se prebijali skozi obširne gozdove proti Reki. Sčasoma je postojanka prerasla v grad, ki je bil med 13. in 20. stoletjem v lasti številnih plemiških družin.

Nazadnje (od 1853 do konca 2. svetovne vojne) je bil v lasti nemške družine saških knezov Schönburg-Waldenburg, ki je grad uporabljala kot poletno in lovsko rezidenco. V tem času je grad dobil sedanjo zunanjo podobo, skupaj z obsežno posestjo pa je bil vzorno vzdrževan in voden. Knezi so spodbudili razvoj gozdarstva in lesne industrije ter kontrolirali odstrel živali v gozdovih. Posest je dajala delo in zaslužek številnim domačinom, ki so kneze zelo spoštovali.

Med 2. svetovno vojno je bil grad tarča tako Nemcev kot Partizanov in takrat je pomembno vlogo odigral zadnji upravnik gradu, gospod Leon Schauta. Ustno izročilo pravi, da je bil izjemen “politik” in je uspel obe strani prepričati, da ne uničita gradu. Ko so Nemci v grad uperili svoje topove, je pokleknil prednje ter jih prosil naj vendarle prizanesejo gradu, saj je le-ta v lasti nemške družine. Kasneje so imeli Partizani namen požgati grad, a je tudi njih spretno pregovoril: “Po vojni bo tako ali tako vse vaše...” Po zaslugi Schaute je grad ostal nedotaknjen in je kot edini v Sloveniji ohranil celotno notranjo opremo. Le Jovanka Broz naj bi po vojni v rezidenco na Brdu “preselila” del interierja.

Danes je grad v upravljanju Narodnega muzeja Slovenije in ga je možno obiskati. Ogledamo si lahko knežje sobane, ki jih krasi avtentično pohištvo, po stenah pa so obešeni portreti knežje družine. Glede na to, da je posestvo obdano z obsežnimi gozdovi, se je s časom nabralo precej lovskih lovorik, ki so razstavljene po gradu. Predzidje je namenjeno občasnim umetniškim razstavam, v pritličju pa je tudi poročna soba. Grad obdajajo ribnik, mogočni drevoredi, simpatični travniki ter neskončne gozdne površine. V vsakem letnem času pokaže drugačen in zanimiv obraz. Vsekakor vredno obiska!