Kobariška zgodovinska pot

Celotna dolina Soče, od Rombona do Jadranskega morja, je bila v času 1. svetovne vojne prizorišče srditih bojev med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Na 90-kilometrski fronti se je v dobrih dveh letih zvrstilo 12 soških bitk, kjer je življenje izgubilo preko 300.000 vojakov različnih narodnosti. V Kobaridu in njegovi okolici si lahko ogledamo nekaj spomenikov, ki nas opozarjajo na tragične vojne dogodke.

Najbolje je, da našo ‘učno pot’ začnemo kar v zanimivem Kobariškem muzeju, ki stoji v centru mesta ob cesti proti Bovcu. Tu si boste lahko ogledali multivizijo o dogodkih iz 1. svetovne vojne in izvedeli veliko o Soški fronti. Kot zanimivost: v sanitetni enoti italijanske vojske je bil kot prostovoljec prisoten tudi Ernest Hemingway. Ob porazu v zadnji bitki pri Kobaridu je iz pričevanj umikajočih se vojakov črpal navdih za svojo pripoved v romanu ‘Zbogom orožje’.

Po ogledu muzeja gremo po Gregorčičevi ulici v smeri Drežnice. Spustimo se skozi podvoz in na desni opazimo Mlekarno Planika, kjer je na ogled muzej sirarstva z razstavo ‘Od planine do Planike’. Od tu nadaljujemo s spuščanjem po glavni cesti do Napoleonovega mosta, od koder je izjemen pogled na turkizno Sočo. Prečkamo most in gremo po cesti levo. Vzpnemo se mimo kampa Koren in takoj za njim zavijemo levo na prijetno makadamsko pot (zaprto za promet). Preko travnika pridemo do Soče in do označenega razcepa poti: lahko nadaljujemo naprej ob Soči ali pa zavijemo desno navzgor in si sproti ogledamo še ostanke italijanskih kavern in položajev iz 1. svetovne vojne. Celoten hrib je preluknjan z rovi, ki so služili za skladišča, zaklonišča in prenočišča. Obe poti se kasneje zopet združita in po široki poti pridemo do mostu, ki precej zakriva slap Mali Kozjak. Za mostom se pot zoži in postopoma se približujemo strugi potoka, ki jo začenjajo obdajati vse višje stene. Po slikoviti poti kmalu pridemo povsem pod čudoviti slap Veliki Kozjak.



Od slapu se vrnemo nazaj do Soče, kjer prečimo visečo brv na drugo stran reke. Vzpnemo se do makadamske poti, gremo desno, že čez slabih 100 metrov pa zavijemo levo na stopnice, ki vodijo v gozd. Tudi tu je potekala italijanska obrambna črta in deloma se bomo sprehajali skozi strelne jarke. Višje prečkamo glavno cesto 'Kobarid-Bovec' in nadaljujemo po strmih betonskih stopnicah proti Tonocovem gradu. Po prijetnem sprehodu dosežemo vrh griča z ostanki te poznoantične utrdbe. Odpre se lep razgled na Kobarid in Kolovrat.

Od gradu se vrnemo po stopnicah na pot ter nadaljujemo proti levi. Kmalu prečimo strugo potoka in pot nas obrne proti Kobaridu. Sledimo poti miru vse do velike italijanske kostnice s cerkvijo Sv. Antona - opomin, spomin in počivališče več kot 7000 italijanskih vojakov. V Kobarid se lahko vrnemo po cesti ali pa na koncu parkirišča pred kostnico zavijemo levo na gozdno pot, ki nas pripelje direktno do Kobariškega muzeja.

Celotna pot je tehnično nezahtevna in deloma označena z lesenimi količki, na katerih so bolj ali manj vidni opisi. Za celotno pot boste potrebovali ca. 3 ure.

Tudi drugod po dolini Soče si lahko ogledate številne ostanke in spomenike Soške fronte. Več o tem 'kaj je kje' najdete na straneh fundacije Pot miru. Njihova informacijska točka, kjer se lahko dogovorite tudi za različne vodene oglede, se nahaja tik ob Kobariškem muzeju.